Temeljna pridobljena znanja:

Novinarstvo bo zadržalo ali pridobilo svoj velik ugled in verodostojnost v družbi samo, če bodo vsak posamezen novinar in medijske hiše kot celote spoštovali osnovna etična pravila in norme. Resnicoljubnost je osnovno merilo novinarskega dela. Vsak posmeznik kot novinar in vsaka oddaja kot celota ne more biti uspešna, če ni resnicoljubna in če novinarji pri svojem delu ne poročajo o dogodkih na način, ki je čim bliže dejanskemu dogajanju. Pri svojem delu zato ne smejo izpustiti najpomembnejših dejstev in objavljati le tistih dogodkov, za katere so prepričani, da so preverjeni in resnični.
Poleg etičnih meril obstajajo tudi zakonski okviri, ki opredeljujejo delo vsakega novinarja. Od splošnih zakonov, kot sta Ustava in Konvencija o človekovih pravicah, ki utemeljujejo svoboščine in pravice medijev, delo novinarjev temeljiteje opisujejo, omejujejo in ščitijo tudi Zakon o medijih in nenazadnje tudi Kodeks Društva novinarjev Slovenije. Posamezne medijske hiše pa imajo še svoje novinarske kodekse. Spoznali bomo seveda tudi, kateri deli Kazenskega zakonika so tisti, po katerih obstaja največ kazenskih in odškodninskih tožb proti novinarjem.

Kaj je to etika in katere so osnovne etične norme, ki jih pri svojem delu morajo upoštevati vsi novinarji?

Kateri so osnovni etični principi delovanja novinarjev pri poročanju o dogodkih? Kako doseči resnicoljubnost in na kakšen način se lahko približamo resnici in realnosti?

Ali je pravilo, da je treba vsako informacijo potrditi vsaj pri dveh neodvisnih virih v sodobnem novinarstvu, preživeto?

Kaj pripovedujeta o novinarskem poročanju Ustava RS in Konvencija o človekovih pravicah?

Kateri deli Kazenskega zakonika vplivajo in zapovedujejo delo novinarjev in medijskih hiš?

Kakšna je vloga Kodeksa DNS, kakšna vloga kodeksa novinarskega obnašanja posameznih hiš?

Cilji:
- spoznati in znati v praksi uporabljati osnovna etična merila pri novinarskem poročanju,
- spoznati osnovne zakone, ki opredeljujejo novinarsko delo,
- spoznati temeljne zakone, ki opredeljujejo medijsko okolico, v kateri delujejo medijske hiše v Sloveniji.

Metode dela:
70 % predavanja, 30 % vaje in pogovori o primerih